Lupina

zaprla sem se v škatlo

s prozorno stranico

mački na oknu mi želijo nekaj dopovedati

znakovni jezik

jezik ki visi in čaka

jezik jezik

spominjam se prvih snežink

stegnila sem jezik

bil je pretopel

ni zdržal občutja zmrzali

prozorna stranica je samo privid

v tišini se tišina še bolj zadira v pravokotnost in ravnine

meni pa ni ravno

vozli se spletajo v žlahtno gmoto

samo ven

ven moram iz te popolnosti

Silva Langenfus

Maša GL

Poslano:
25. 01. 2025 ob 23:14
Spremenjeno:
25. 01. 2025 ob 23:15

Lupina in zavetje v njej

Škatla in sigurnost njene togosti


Mislim, da marsikomu pomaga prebroditi dan, ta nevidni kokon, ki si ga spletemo.


Razmišljam ob pesmi:

Morda pa je čas za kaj novega, tako kot pri nekaterih živalih, ki se levijo. Staro kožo prerastejo in jo odvržejo, saj je spodaj že dozorela nova. Ni kaj veliko razlike od prej, a koža je večja, nova 


Se najdem v tej pesmi. Dobra je.

Ko se mi to zgodi, vem, da je čas, da kaj malega preuredim doma, se znebim navlake in neuporabnih stvari, spremenim frizuro, ...

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
26. 01. 2025 ob 10:03

Hvala Ronja. :-)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 01. 2025 ob 22:12

Popolnost, kot je videti od zunaj, je lahko za nekoga pretesna, prepravilna, premalo resnična ... čestitke k pesmi,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 24. 01. 2025 ob 08:56
  • Prebrano 263 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 57.33

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!