7.

Navsezadnje,

v zgoščeno prepredenost teme

vstopi absolutna tišina.

Vsa je prhka od neme rosice megle,

od vlažne skrivnostnosti noči,

v katarzi pravkar doživete akupunkture      

bičajočih nebesnih kapelj,

brez sledi bivajočega.

Krošnja razpredenih žilic predira nemo meglo.

Neponovljiva večnost noči v sosledju

neskončnih izginulih stoletij.                                           

Bojan Foršček