Čas

Na robu zavesti,
na robu nasmeha,
nevidna sled neke sreče
in slutnja hrepenenja,
izgubljena v igri
sanj.

Prebujanje v Jutri
budnih noči,
prehajanje v Danes
starih spoznanj

Čas se je ustavil,
trenutki bežijo naprej
Uhaja mi iz rok
in se zavrta v misli

…ne najdem se…
ostala sem v Včeraj

Vestalka

Komentiranje je zaprto!

Vestalka
Napisal/a: Vestalka

Pesmi

  • 21. 10. 2009 ob 20:08
  • Prebrano 887 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!