Nekdo je potrkal na moja vrata

in dež je odganjal zadnje moči

prezeblo telo in dušo od zlata

videla sem v soju luči

A vrata ostala so dalje zaprta

porajal v meni se strašen je dvom

srce si želelo je vrata odprta

pa nisem verjela

 da srečna še bom

Utihnile zvezde so v bolesti

in biseri svetli so padli na dlan

ne bom se vrnila v objem tvoj nezvesti

ker bisere bi iskala zaman

V meni je upanje skrito bilo

da si želel boš cvetočih dreves

želelo srce je vpiti glasno

želelo je vpiti vse do nebes

Pa moram priznati

da ob pesmi se znani oko mi rosi

želela sem človek novi postati

pozabiti sanje in grobe laži

Milena