Zdaj sem sam
čisto sam
kot star pes
brez gospodarja
ki tava
po jesenskem mrazu
Ni več sonca
na obrazu
kdo še rabi
starega bedaka
ki še sanja o ljubezni
komu mar
Komu mar
so solze
starega možaka
le kje je ona
ki so namenjene
ji v dar
Le kje je
kako živi zdaj
s kom
zakaj
nikoli ne izveš več
bodi srečen
crkni zdaj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janko Rošelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!