Ko je prihajala v tisti oblekci, 

vetrc jo je dvigoval nagajivo, 

pogledali bi za njo tudi slepci,

stopat v nedolžni mladosti igrivo.

Po tisti prašni, ob gozdu cesti, 

s klobukom v roki mahajočo, 

ob bok postavit se nevesti,

pred oltarom s skrivnostjo, čakajočo.

Še eno leto in stvar bo godna, 

še eno leto in bo osemnajst, 

Še eno leto in njiva plodna, 

še eno dolgo to sedemnajst. 

Danes še zraven, drugo leto glavna bo ona, 

on zdaj stoji malo dlje, ker še ni čas, 

zaprosil jo včeraj je, kar prek telefona, 

jutri povesta vsem, po poroki na glas. 

Dragon