
Spati vse dneve in noči
si duša moja je želela
da bi objemale tvoje me roke
da nikdar ne bi več trpela
Pa me angeli niso odnesli
so pot mi novo pokazali
prehoditi ovire vse
da ne bi moj obup zaznali
Še vedno jočem vsako minuto
za majhen košček sreče
da me ne bi bolelo kot me zdaj boli
ko plamen krasi goreče sveče
Ob soju sveč in zrenju v ogenj, dobimo občutek, da nismo sami in da bo vse še dobro z malo vztrajnosti in optimizma.
Čutna pesem. Iskren zapis.
Ja, toplina pomaga. Pa četudi samo zremo v ogenj ob soju sveč.Hvala.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!