Ležim tam in premišljujem
jutri sem lahko že minljiva vest
v roki stiskam puško
in čakam.
Ne čakam živali,
čakam najbolj nevarne zverine
iztrgati mi želijo domovino.

Neki dan se je to zgodilo
a še vedno sanjam ta dan.
njihove tanke in bombe, njihove puške, topove
a še vedno sanjam ta dan.
Strah mi je otrpnil telo,
kako preživeti vse to?!

Ležim tam in premišljujem,
po koprivah polzijo jutranje solze megle
moje misli so otopele
ne upam si dihati
niti pomisliti ne na to;
kaj bo
kaj bo
in ČE BO
ali bom vedel?

Še vedno sanjam ta dan.
njihove tanke in bombe, njihove puške, topove
še vedno sanjam ta dan.
Ta strah ne bo nikoli odšel
v meni se je zakoreninil.
Postal sem veteran neke vojne,
minila je (za nekatere)
a še vedno je nekje
globoko v meni.

a še vedno sanjam ta dan.
njihove tanke in bombe, njihove puške, topove
a še vedno sanjam ta dan.
še vedno sanjam ta dan
sanjam ta dan
ta dan
dan ...

ŠE VEDNO!!!

Tomaž Jevšenak