ODA TIŠINI (ciklus osmih pesmi)
ODA TIŠINI
1.
Skozi tišino zazrti pogledi nemih vrtnic
s trni prebadajo oblake luninega neba.
Vsemogočno lebdi umirjena tihost,
da znova zaščemi počutje
skozi genezo izsanjanih sanj na blazinjaku,
obrobljenem s svilasto prejo.
Obračun z minevajočo nočjo
v štetju nepreštetih razatomiziranih
nuklearnih delcev časa.
Zaprtim v školjko jim njih odmev
ne pusti oditi v sončno deželo.
Zelo lepa,
ko bo vseh skupaj bo pomoje prava mojstrovina.
Ronja, hvala za komentar.
Bil sem v veliki dilemi ali naj vseh osem kitic objavim naenkrat ali ne. No, odločil sem se, da objavim vsako posebej.
Vsako posebej, ja. Dobra odločitev se mi zdi.
Takšna prepletena in nežno zasanjana mojstrovina mora postopoma prehajati v bralca. Črko po črko.
Hvala Maša za komentar. Danes objavim še tretjo in jutri četrto iz cikla osmih.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
- 17. 01. 2025 ob 23:52
- Prebrano 210 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 76.59