Ne znam pisati po naročilu,
vem kakšne so vaše želje
morda bi se temu nekoč lahko reklo izročilo

AMPAK: 

V meni so puhaste sanje
lačne zverine tekajo v krogih
izgubljam se v pomenu besede SPOZNANJE.

Veš, ko pride polna luna na nebo
vedno pomislim, kako bi to lahko lepo bilo,
ko bi se lahko gol usedel na kamen
in poziral slikarju, ki prav vsak dan
pričara nov kakršenkoli dan.

Ampak čeprav sem pripravljen
sedeti in pozirati komurkoli, ki mimo pride
tega nikoli ni mimo, kar nekako ga
vedno nek rdeč semafor zadrži.

V meni zadnje čase ni polnila,
niti se v mene nobena čajna zadeva ne zliva
v meni ni globokih misli,
sem kot dež, ki cesto pomiva.

Rad imam družbo osamljenih ljudi,
ko se srečava, on oblečen, jaz gol,
vsak na svojem umetniškem otoku
nikakor ne sezidava poti med nama
in čopič slikarja ostane suh, brez sveže barve
pravzaprav tudi on osamljen in gol.

Tomaž Jevšenak