Navada
V nedrje večera
polzijo sence sanj,
kri in smeh.
Ušesa ne slišijo,
oči so slepe,
srce ne čuti.
Drobne ranice
v temni tišini
tisočkrat prekrite.
Snežno bele roke,
gladijo železno srajco.
Prihaja dolga noč.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 20. 10. 2009 ob 20:17
- Prebrano 871 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200
