MINLJIVOST
Minljivost vsakega ljudem zavetja,
minljivost časa, v njem ujetja,
minljivost že prvo sekundo spočetja,
minljivost neuresničenih obljub sprejetja.
Minljivost rož in njih cvetenja,
na drevju listov vseh vrst šelestenja,
minljivost mladostniškega zorenja,
v klopeh predolgega uka sedenja.
Minljivost v prsih lukenj bolečih,
slápov čez skale v prostem padu šumečih,
minljivost vojn in sanj morečih,
minljivost tudi oči ljubečih.
Nič na tem svetu ni večno. Človek, globoko v sebi, to težko sprejema. Le zakaj? Vedno, skozi vso zgodovino, je hrepenel po višjem, večnem ...
Ker smo ujeti v uklepe časa in obstoja, je minljivost za naše pojme dokaj sprejemljiva."Nič ni večno"- Če bi bilo življenje mogoče brez te resnice bi verjetno bilo dolgočasno, prazno. neizpolnjujoče. Mislim, da si ne bi želeli takšnega življenja. Zato, po mojem mnenju, se ne smemo upirati in hrepeneti po večnem. Predajmo se naši poti in vlak nas bo popeljal skozi življenje, kakršnega si bomo v večini sami ustvarili. ..toda usoda je včasih kruta...in "pomeša štrene"
Lp
Minljivost je dejstvo, ki pa lahko še kako boli. A če se minljivosti pretirano upiraš, s tem lahko izgubljaš veliko živega.
Lepa!
Sem parkrat prebrala. Razmisli ali bi morda izpadlo bolje če dodaš na začetek zadnjega verza še minljivost.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dragon
- 15. 01. 2025 ob 05:30
- Prebrano 262 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 34.84