V TEMI SEM PUSTIL VSE KOVČKE
ulegel sem se poleg večera
sicer ne tako kot ponavadi
ampak sem si snel glavo in ude
moje telo pa je spolzelo
v strugo srebrne reke
kjer je utripanje ribjih src
odmevalo kot šumenje vesolja
vrnil sem se
ko je jutro navleklo nebo
in zastal pred železno postajo
s katere so vzleteli golobi
jaz pa sem se
brez kovčkov v roki
odpravil po poti srca
To je bil res spanec pozabe ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
- 13. 01. 2025 ob 22:28
- Prebrano 276 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 112.15