
In potem
In potem
In potem
je na pešpoti domov čisto sama
pojedla celotno ploščico čokolade
poslano od sošolkine prijazne mame
zanjo
in njene sestrice
v zahvalo za vsakokratne izposojene
zapiske zamujene šolske snovi
In potem
In potem
In potem
si je stlačila v skrivni žepek v rdeči puščici
na drobno zložene tolarske bankovce
ki jih je ukradla iz pijančeve denarnice
enega
za drugim in tretjim
za kazen uteho in za maščevanje
nad skoraj smrtno zabodenim stricem
In potem
In potem
In potem
je na stari razpadajoči garaži zraven parka
zažgala vsa njegova ročno pisana pisma
ki jih je čutno in tudi v rimah napisal zanjo
vsakič
ko jo je znova
ustrahoval in zmerjal in tepel in ščipal in vse to
in ga v spremstvu udarcev še zadnjič zapustila
In potem?
In kaj potem?
Potem so ji izbrali vzdevek.
Boleča pesem. Hvala, da si jo delila z nami. Maham ti. Jernej
nabira se v bolečino
spretno se nabira
a tuhtam in tuhtam in ne vem, kaj bi bila Odabera :D čeprav čutim
lpi
Res je, Ronja.
Odabera = nekako kot Izbira.
Vse 3 zgodbe so iz resničnih življenj, tesno povezane med seboj, pa tudi z mano.
Vse tri kažejo neko izbiro poti. Pomembno odločitev.
Jernej, hvala. Pomaham ti nazaj.
levcek,
tuskulum,
lun,
Hvala za postanek. Zares je iz globin, takšnih in drugačnih spominov ...
Irena, res, veliko se nabere skozi leta. Nekaj doživimo sami, nekaj opazujemo ... potem pa nekje pride na plano.
tudi, kdaj zgodbe različnih ljudi združim v zgodbo ene osebe. mogoče si mislila, na koncu odberi, loči zrnje od plevela, odidi ...
ja, za našimi pesmimi je mnogo brutalnega življenja, se mi zdi, da ne znamo več (še) pisati balad, ki bi bile primerne podati to. (kot je primer white rose, od nick cave v duetu z ono madam??)
mi je pa všeč. od kod vzdevki ...
lp
pri vzdevkih gre tudi obratno. govori človečku dovolj dolgo svinja, ..., ..., pa lahko to tudi postane. ko bo storilec, se tega ne bomo spominjali.
potem, kaj lahko stori skupina svinj, ki so se namenile biti svinje . povem ti samo to da ima vsaka, svojega vodjo, provokatorja, špiclje ..., kar mogoče vse že veš.
čeprav so časi "kristični" nas še vedno v tej zožani realnosti rešuje grešni kozel.
lp
Vzdevek,
ki se jo je oprijel kot brazgotina,
kot suknja preteklosti,
ki jo je nosila na ramenih,
zategnjeno,
ne da bi si jo izbrala sama.
In potem?
So govorili o njej v šepetih,
kot o zgodbi, ki ni bila njena,
a jo je svet razglasil za resnico.
In potem?
Je v tišini pobrala drobce sebe,
ki so ostali nedotaknjeni,
in jih skrila v kotičke,
kjer se ime ne more dotakniti duše.
In potem?
Je šla naprej.
Brez vzdevka.
Brez njihovih zgodb.
Sama.
V treh kiticah je povedano več kot v zajetnem romanu!!
Zažigaš! Timy pa tudi. Hvala za tole.
miko
Timy
Nada
Matjaž
Hvala za postanke, izrečeno zpodbudo in razmišljanja ob branju. Vsak posebej še dodatno obogati pesem s svojo interpretacijo, dragocenim doprisnosom.
Hvala za branje.
Pod vsako plastjo je še ena plast, tudi preko vrha se vedno znova razlivajo nove plasti. Nenehno, kakor tudi razslojevanje. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Zanimivo napisano, sili k razmišljanju
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Maša GL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!