Sence
Obožujem sence
Ponoci mi igra
Na poti skozi trave in gozd
Orkester čričkov
Jaz pa gledam sence
Ravno prav sveti luna
In sove preletujejo
Po drevesih
Sence so moja domišljija
Ugibam kaj se za pogledom skriva
Pri nas pa nimamo
Nevarnih živali
Razen če so kje pustili
Velikega nevarnega psa
Da se brez lastnika
Sprehaja po poti
Grem naprej
In nič me ne zmoti
Morda postajam
Apatična do strahu
Saj nihče ne hodi
Po tej poti sam
Pred menoj je moja senca
Te se res ne bojim
Le kdo se boji samega sebe
Morda kdo ki ga preganja fobija
Edino muce dajejo otroške zvoke
Ker so v času parjenja
Hodim in hodim
Oddaljujem se od senc
In se znajdem na domačem pragu
Tišina je gola kot telo brez obleke
Noč mi zapira oči
In spet gledam do jutra
Tudi jaz obožujem sence... in dež.... in še in še.....
Lepo bodi!
Kot, da bi se sprehodila skozi prizor v sanjah ali po filmskem platnu.
Mene je sicer strah nočnega gozda,
A pesem je lepa.
Maša lepo dobro jutro
Ja mene je senc strah.
Prav imajo ko govorijo
Da noč ni za sprehode.
Bodi lepo
Irena
Tuskulum lepo dobro jutro
Sence burijo domišljijo
In spravljajo človeka v strah.
Če te pa ni strah pa si v
Prednosti ker se tudi ponoči
Lahko sprehajaš.
Lepo si napisal.
Želim ti lepi dan
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 13. 01. 2025 ob 13:42
- Prebrano 206 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 107.17