Žarek
V praznini
ujeti z lastnim sokom
brez smisla
brez isker za kres
in brez bolečine
lahko razmagnetim
le smisel za dotikanje
zvita v krču
začnem organizirati ritem
vedno bolj razpoznaven
vedno bolj bučen
in še predno
telo razume dušo
in jo posrka v dokončnost
s poligonom zavedanja
s spravljivo hvaležnostjo
najdem sebe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 12. 01. 2025 ob 18:53
- Prebrano 227 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.24
