Nisi tu, a si v meni.

Božaš me skozi kopreno noči,

v meni budiš skomine, poželenje, drhtenje.

Ko se jutro odpira, te čutim.

Nežno, z lahnimi poljubi žarkov

dramiš moje telo, ki se odziva,

brez moje volje pulzira,

se vzpenja, utripa, predaja.

Misel objema srce.

Ni več moje, ti mu daješ ritem.

Zapeljuješ, vabiš, vznemirjaš,

v vedno isti, silovitejši utrinek, 

ki plamti, a ne izgori.

Vračaš se, odpiraš spomine

v vesolju občutkov,

brez pričakovanj 

midva vedno znova

se spontano zaiskriva.

Z dotikom čar razplamtiš,

s tabo v neskončnost žarim

skozi ozvezdje mojih oči. 

olgasem