vročina
trava zagori, zemlja ječi
stegnejo se roke
in pričnejo se nemogoče "stvari"
kaplja krvi
potne srage na njegovem čelu
med čekani in kremplji
zemlja se trese, bobni
kdo me reši tega dotika
kdo ga iztrga iz razvalin razsutega telesa
kako naj odženem pijanega stražarja iz senc mojih dlani
kako naj odmislim zlobne trepalnice
ki stresajo mrtev prah v moje oči
in nekega dne zopet začutim ugriz
ki splaši moj novi mir
zopet je prišel, kam naj grem
zaman
ni odmeva
le srh, prosojna obleka, počrnele hiše
in suha prst smrti
ko bredem skozi koščene dni brez izbire

sheeba