Barka se ziblje na mirnem in valovitem morju, tišina okrog in okrog in samo vetrc nežno plapola okrog nje in jo ziblje. Morje se sveti v smaragdni svetlobi nebeških zvezd. Mesečina jo obliva in jo nežno boža s svojimi rokami. Čudovita svetloba se razprostira daleč naokrog, samo temna silhueta na morju daje vedeti, da je nekdo tam. Valovi se zarivajo v njo in jo potiskajo in se igrajo z njo, igra narave se dogaja tiho, mogočno in neponovljivo. Barčica tako pluje po širokem temnem prostranstvu in potuje in potuje. Giblje se, pa čeprav, bi sprva mislili, da stoji na mestu, pluje svojo pot  po tem temnem oceanu, ki mu ni videti ne konca in ne kraja. Tako majcena je v tem svetu, jadro je vpeto v dih vetra šumečega morja, tiho se premika, ziblje, mesečina smaragdnih zvezd jo boža, tihi vetrc jo nežno poriva, da potuje in potuje po tem morskem  stvarstvu pod obokom svetlečih nebeških zvezd. Popotniki smo, popotniki vpeti v dih vetra.

Na temnem nebu

sijo tiha ozvezdja-

nitke zvezd raja.

OCEAN VESOLJNOSTI,
 ZVEZDE NAS USMERJAJO.

francitraven