Tli.
Veter si
ogreva dlani,
okrog in okrog
hodi in razmetava
zmečkano, porumenelo
listje že prebrane sage.
Ponekod se še dvigne,
zaplapola jeziček ognja.
In ugasne.
Lastovke ovijajo tram
v preglasni molk.
Še preden se megla zgosti
v slino črne prsti bodo
čez nebo odnesle vonj
pečenih kostanjev.
Legam v kompost časa.
V podtalnico zelene reke
potapljava sanje. Jaz in medved.
Še malo in bo čas za pravljico.