
Ena o vesoljcih, univerzu enigmah,
ker od otroštva zato se zanimam.
Potrata prostora po vseh paradigmah,
da bi sami živeli?, z glavo odkimam.
Seveda so zunaj, v vseh možnih oblikah,
pozorno spremljajo naše vedenje.
Shranjeno na podatkih in slikah,
od enih srečo, drugih trpljenje.
Težko da bi nam kaj vrednega dali,
še manj v svoje vrste kot enake sprejeli.
Čakajo da vero vrednot bomo spoznali,
ne to v denar zlagano verjeli.
Ugibam da nas povabijo vseeno,
nekoč ko prišel bo zato pravi čas,
sprejmejo v krog kot članico eno,
upam, četudi šlo bo za las.
Potrata prostora tam zunaj.
Velika uganka, veliko vprašanj. Tudi mene zanima.
vedno, ko nekoliko povečamo svoje razumevanje, se meglica razkadi in čutimo olajšanje. tudi slutnja je lepa.
opažam, da intelekt ni isto kot duša, njena dobrota in inteligenca. ko se bo to v človeku zedinilo, se nam mogoče razkrije še kaj.
realnost, ta zelo krvavi planet, zame nikoli ni bila vsa realnost. da krvno maščevanje ne opiše vse vrednosti življenja, da so stvari postavljene višje, vse to lahko vidimo že tukaj in zdaj.
da vesolje je zakon, vidimo po tem, da prevara, laž, in vse to, vodijo v propad. v vseh oblikah človeškega bivanja. od časov, ko so otroci bili "last" vse skupine, do družine in nazaj v klane in horde, povsod in vedno nastane nek kodeks, ali zakon.
zato je rečeno tudi, kdor ljubi vzgaja in uči.
ne vem kaj bi na to rekel kameleon. mogoče bi zardel ...
lp
V naslednjem življenju morda izvemo... Ampak se tega ne bomo spominjali.
Da, tukaj so,
vendar nas ne vznemirjajo,
zelo tankočutno nam dajo vedeti za svojo prisotnost,
in čakajo, kajti brez povabila ne bodo storili nič kar bi kršilo našo svobodno voljo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!