
Pod gosto oceansko temo
Razklano nebo
Pokopava zgolj prah
Iz drobovja besed
V valovih utripa srce
Po pesku brez oblike
Vodijo poti
Do človeka
Ki odhaja v šepet
Kaj so iskali bogovi jekla
Skrivnostnih sanj
Ko korak ni pravi
In pesem ne doni v odmev
V plesu tišine
Kot kamen leži telo
Na milijone strani
Ga raznosijo metulji
Ja, res je. Tudi mene januarja zebe. Lepa pesem!
Tudi mene se je dotknila, le na koncu nisem pričakovala metuljev ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!