Rdečkasta podolgovata žarnica
se prižge nad šipo.
Ko vstanem,
izgine,
zagledam pa se vanjo;
v žareče, goreče odtenke,
ki bruhajo
strast, moč, življenje.

Potem pridejo;
ne vem kdo -
mogoče tisti temni iz zahoda;
ne vem, kaj delajo,
a vidim spremembo -
zelo, zelo počasi ugaša, medli.

Brezbarvna svetloba
mi zalije oči.

Sprva mi je žal
za to divjo lepoto
in obenem čutim bodice
zavisti.

Odkorakam na WC,
kamor sem bila itak namenjena
in se olajšam.

nada pecavar