
Danes je deveti januar
in to je moja prva pesem
tega leta
Svet
kot vidite
še stoji
hrošči
so se poskrili
in potuhnjeno prežijo
na svoj trenutek
samodokazovanja
panika
se je v ljudeh
živalih
polegla
evforija in vzhičenost
takisto
izložbe se polnijo
in glave
so spet trezne
le še smrad
po težkih dolarjih
ki so izpuhteli
v zrak
ob pirovi zmagi
vse te pirove
pirotehnike
bo lačnim otrokom po svetu
še dooolgooo
meglil
pogled
Nastala natanko pred četrt stoletja in skrajni čas je, da jo obelodanim ...
Ali kot pravi Olga, ... vse kar je novo, je le nov koledar ...
Ampak res. Kot bi se nič ne spremenilo.
Aktualna pesem.
Evforično smo planili v staro realnost. Takrat smo bili še najstniki in se nam je to zdelo strašno pomembno, a zgodilo se ni pravzaprav skoraj nič.
Mislim, da bi pesem še bolje delovala brez ločil, predvsem pa brez tropičij. Super je (morda zmoti le "v tem tisočletju", zdaj, ko smo 2024 - jaz bi vseeno zanemarila ta časovni podatek njenega nastanka, ker se pesem zdi brezčasna),
lp, Ana
Oj, Ana! (in vsi ostali :) Strah pred kvazi hrošči, je že zdavnaj pasé, se mi zdi ... tko da ni ravno ful aktualna, kot se zdi ... Bom pa vseeno upošteval strokovni nasvet ... Lep pozdrav iz leta 2052! ;-))
Hrošče lahko jemljemo tudi kot simbole ;)
Čestitke,
lp, Ana
Velja, Ana in hvala za črtici ... ;-) lp!
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: peti element
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!