Na koncu sveta
Tiščiš se v špranje
zevajočih kamnov.
Tvoja usta so suha,
kot stari voz po
prašni luknjasti poti
drdraš neznane zloge.
Nekoč si blestela.
Sedaj nikogar ni,
da bi uslišal tvoje molitve.
Tam si sama.
Pripeta z eno samo koreninico.
Na koncu sveta.
zevajočih kamnov.
Tvoja usta so suha,
kot stari voz po
prašni luknjasti poti
drdraš neznane zloge.
Nekoč si blestela.
Sedaj nikogar ni,
da bi uslišal tvoje molitve.
Tam si sama.
Pripeta z eno samo koreninico.
Na koncu sveta.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 20. 10. 2009 ob 07:49
- Prebrano 696 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280
- Število ocen: 7
