
VIDIMO
Ko se duša napolni ljubeznivega vzdušja
ona izpusti iz sebe glas
glas visoke vibracije od katere poči
iste frekvence trdi okras.
Kot da iz daljine ton prihaja
poln v svoji nezaslišani čistoči
poodvojen v terci in oktavi
z dosegom moč pozavn in nato pojenja
v srce segajoči tugi svoje nepozabne moči.
Notranjost telesa se z njim izpolni
redko se čuje tu in tam
v našem tihem razpoloženju
ko je z ljubznijo izpolnjen hram.
Zadovoljstvo nekdo čuti ko ga vino osvoji
a to je surogat resnice
kadar nam srce vzkipi
takrat je raj prizemljena ljubezen
vidimo da so ljudje cvetlice.
Kdaj se bo zgodilo to
ve samo svetloba
ponuja se nam vsaki dan
da bi ugledali odkod gniloba.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!