
Rada bi glavo naslonila nate
in čutila tvoj nežni dotik
veš da ne morem sprejeti resnice
ne morem izbrisati predragi tvoj lik
Oči se rosijo
tebe pa ni
naj ti nekaj tiho povem
ljubila sem te
a zdaj te ne smem
Zdrobil si kamenje
nisi mi postelje postlal
nasipal si pesek
nisi pri meni ostal
Bila sem tvoj plamen
vrtinec v vodi
pa si pretrgal vse niti za zmeraj
zdaj pa pogrešaš lepote od včeraj
Hvala za komentar. Ampak treba je najti moč v tem kar ostane...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!