Dedek moj so pravili: »Naredi nekaj zase!

Če se je razparal šiv, pokrpaj si obleko.

Če bi Božič rad slavil, posekaj prvo smreko.

Če te sosed ujezi, naderi svojo taščo.

Daj beraču vbogajme, imel boš polno kaščo.

Ko boš gujdeka zaklal, privošči si klobase,

kolikor lahko poješ! Naredi nekaj zase!«

Oče moj je govoril: »Naredi nekaj zase!

Če se je razparal šiv, le kupi nove hlače.

Če bi tašči rad zavdal, prikrajšaj jo za trače!

Se sosedu maščeval? Le reci, da je prase!

Naj za Božič bo lepo, beraču daj klobase

le en par, nikar denar! Naredi nekaj zase!«

Ko slišim zdaj krilatico naredi nekaj zase,

me kakor magdalenica ponese v stare čase.

Ko pravi dedci upali so taščo si nadreti

ali vsaj za teden dni v kaščo jo zapreti.

Ko beraču vbogajme so z dobro vero dali,

da je lačen in če hoče, naj prespi v štali.

Ko le parkrat letno so se v vasi šli koline

(so zato se dedku mesec prej cedile sline).

Ko sosed ni te tožil, če si rekel, da je prase!

Rekel raje: »Kanibal! Če le zazreš se vase...«

Ko za Božič je bilo nekako vse drugače,

polna miza, glasen smeh, sveže zašite hlače

ali nove, če ostalo dedku je od plače...

Reče žena: »Dvigni rit! Naredi nekaj zase!

Likala ti že ne bom!« Nazaj v nove čase...

Matjaž Lutarič - Lynx