Pusti, naj govore
Kjer trte pripovedujejo štorije stoletij,
kjer se burja v pristanu pozibava z belim prodom,
tam zrak prodre v pljuča.
Posladi morske alge,
zadiši,
zasanja,
med dirom zdrsne
v globine medenega sonca
in se nazaj vrača,
do prstov meglic,
ki segajo čez spoznanja.
V teh krajih rado dežuje.
Med nalivom mrmra spokojnost.
Deževnica
spira žalost.
Po ozkih ulicah
odnaša glasove pasantov,
boleče slutnje,
diha ranjen spomin,
ovrednoti želje,
vse gabarite obda v moker omet.
Dež penetrira v beton,
polzi
čez robove miz,
zaide v mrzle zidake Benečank,
in se skozi tišino vetra
uleže v temine praznih naročij.
Jernej zelo lepa pesem
Deževnica
spira žalost ... (*_*)
*naročij
Ronja…
Nevidne sveče gorijo ….
Hvala! Objem!
fionapanmor
Hvala lepa!
Ta moja pesem ponazarja tragično ljubezen.
Čutna in globoka pesem.
In prelepi Piran. Le koliko zgodb in skrivnosti nosijo in nemo pripovedujejo vse tiste hiše?
Tudi mene se je pesem dotaknila.
Hm, legne? - se uleže / lega
Morda bi se dalo zamenjati tudi tujke, ki niso značilne za Primorsko?
Premisli,
lp, Ana
Tudi meni je všeč, lepa, zanimiva
... bi pa opozorila še na:
*nazaj povračaker gre za burjo in zrak, se
*nazaj vrača.
Lp, Marija
Ana, zdravo!
Sem popravil naslov v Pusti, naj govore.
Besedo legne sem nadomestil in popravil v uleže.
Hvala! Lp, Jernej
Marija!
Sem sledil tvojemu nasvetu in popravil v nazaj vrača.
Hvala! Lp, Jernej
Super, le še se manjka:
...
in se skozi tišino vetra,
uleže v temine praznih naročij.
Pusti, naj govore
... ker me je tako lepooo, zasanjano, v naročju burje, zazibala tvoja pesem prav do Pirana (*_*)
Čestitke!
Marija!
Hvala!
Prebral sem pesem,
napisano na mehke kosme papirja.
Nosi živo rdečo dušo
in preko svojih črnih globin
lastno mrtvo morje precedi v sol.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
- 07. 01. 2025 ob 09:57
- Prebrano 478 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 116.49