
Alarm me prebudi,
ni časa za vprašanja.
Vstanem, ker moram.
Kopalnica me vrne v svet,
svetloba me iztrga iz sanj.
Kava je samo navada,
in dan se začne brez besed.
Na ulici so ljudje,
vsi hodijo mimo,
niti pogledov ne izmenjajo.
Vse se premika,
a ostaja nespremenjeno.
Ponedeljek ne čaka.
Povleče me naprej,
dokler ne pozabim, kaj je bilo včeraj.
Ko se človek spremeni v stroj - ti ponedeljki, še posebej po praznikih ;(
čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!