
Sem nekam si jo skrila, založila,
še iščem jo, prav vse sem premetala,
nekje med potjo sem jo zakopala,
med težo jo odraščanja zgubila.
Morda prijateljica mi jo dala,
bo delček rojstnodnevnega darila,
kot želja se nekoč bo izpolnila,
bom v trgovini svojo si izbrala?
Na jasi, v gozdu, ali vrtu zrasla
Kot zvezdni utrinek skoz čas ponesel
na travnik, med cvetje kjer se bo pasla?
Na pladnju je ne bo nihče prinesel,
zato dovolim, da bo v meni rasla,
semena je nekdo v srce raztresel.
Negujem nežno jih, da se zbudijo,
da skoz dotike, poljube, objeme,
mladike intuitivne, ne neme,
počasi v srcu spet mi zacvetijo.
Kako lepa misel.
Naj kar raste, poganja, cveti. In naj bo zate vedno tam.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!