KAFANSКI SONET
Draganu Žigiću
Konobare brate ne otvaraj vrata
Skrij me pod okriljem ovih mokrih dveri
Napolju je besnilo, puca brat na brata
Napolju su neljudi, napolju su zveri
Konobare brate stavi ključ u bravu
Ova četirʼ stola Tvoja su država
Ušao sam ovde da sačuvam glavu
Napolju je zveri nude za badava
Konobare brate zamandali vreme
Pokloni mi azil svog mokrog kraljevstva
Napolju su razvili radio-antene
Slobodne ludake huškaju na zverstva
Čuj lavež kerova, dolaze uhode
Konobare brate ne daj da me vode
Pozdravljen, Vasa in hvala za ta odličen sonet.
Ja, zunaj je ludilo ...
lpi
Pozdravljen Vasa,
lepo da si našel Pesem si in nam predstavil odličen sonet z aktualno vsebino, ki se mi je dotaknila ♡
Bodi dobro, Marija
Kao da se brišemo iz ljudskog roda. Šta li je to u šta se pretvaramo...
Ne znam. Sićušno je znanje.
Ali znam da sonet poziva, pokušava otvoriti i oči i um i srce i naglasiti strahote ljudske destrukcije.
lpm
Lep pomenljiv sonet. Močno sporočilo! Zavetje pred ponorelim svetom iskati pri konobarju ...
Dobrodošel na Pesem si tudi v imenu uredništva, lepo, da si se nam pridružil in čestitke k sonetu - pozivu,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vasa Radovanović
- 06. 01. 2025 ob 08:12
- Prebrano 356 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.48