bodi
nek trenutek
poldan tvojega življenja
ko boš vse
odrešen spon
vsakdo
kdorkoli
in boš videl
vse svoje smrti in rojstva
vse kot svoje
boš videl jaz kot misel
zvezdnega prahu
vso minljivost kot večnost
z lončarjevimi prsti
…
cvet magnolije v jutru
nemoč
in brezizbornost
presodi
…
ko ne dvomiš več
ker nimaš izbire
ali si ustvaril svet
če pa tole ni vsepovedno, le kaj bi bilo
hvala
draga irena, tuskulum, in Marija, hvala vam za lep odziv.
lep pozdrav,
m.
Začutil sem,
da se bo danes
zgodilo
nekaj dobrega.
V Benečanki
obdani v rdeč omet
bo vera penetrirala v beton,
polzela
čez rob mize
skrita v žalosten zidak
odzvanjala
skozi tišino vetra.
Dobr tole,
ker lahko ustvarjam imam občutek,
da moj malenkostni delež dodaja stvarjenju
prav tisto kar vsak je: Izvirnik.
Čestitke.
hoj, Svit, izvirnik, dobro si ujel misel. in še nekaj je, kar me spremlja skozi čas, rilkejev verz:
... ničesar ni bilo poprej,
ker vse šele raste iz tvojih oči ...
fascinantno, da je nekdo lahko tako pozni stvaritvi kot je človek, pripisal toliko veličine.
hvala , za odziv.
lp
Čudovita.
Smo le prah. Ampak prah iz zvezd.
Tako majhni a tako kompleksni.
Bodi ... ker nimaš izbire ...
Bravo Miko.
Lp, Caki
Všeč mi je, kako se na koncu preobrne: kot bi bila nagovor stvaritelju ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 06. 01. 2025 ob 01:47
- Prebrano 435 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.3