Vem

 nisi hotel in nisi želel

da bi nebo se nad nama stemnilo

zato si želel od zvezdic sijajnih

da jutro ne bi nikdar te zbudilo

A moraš priznati

glas vetra objemal te je

nežno in tiho kot majski cvetovi

dotikal se tebe

a zdaj te želijo drugi vrtovi

Odhajaš iz vrta mojega pogleda

oziraš se stran

 ne slutiš moči

ki te veže na morja globoka

v vrtincu dolgih neprespanih noči

Rekel nisi

 ne hvala

 ne srečno

prazna stopinja iskala je pot

ki bi v deželo vodila te večno

čeprav si zavedal svojih se zmot

A pesem naj žalostna bo v opomin

da strto srce tudi mora živeti

a bral je ne boš

 naj ostane spomin

ker nisi je znal razumeti

Zato se bo duša drugam ti podala

ljubezen boš drugo v nevihti iskal

ko končno bo mirno v zavetju zaspala

vsaj malo si sreče mi daroval

Milena