
Moj čas se vate ne izteka
in glas več v tebi ne živi,
v poteh ni tvojega odjeka,
obraz je bled in brez krvi.
Tišina skrila se je v navje,
ciprese sloke so, visoke,
ovija mraz me, glej, v brezbarvje,
iz ivja so oči in roke.
Ko sonce stopa mimo mene,
poslušam bitje si srca;
zatečem v upe se rumene,
rumeno diham za oba.
Odlična.
Popravi dve malenkosti:
V tebe - vate
in vejica tukaj:
ovija mraz me, glej, v brezbarvje,
Še nekaj - morda bi v naslov vkomponirala rumenilo, ki je tako zelo poudarjeno v zadnji kitici?
Meni še vedno ni jasno, kdaj je preveč ponavljanja.
Ko sem se matrala z naslovom, sem pomislila tudi na "Rumeno, ki te ljubim rumeno"
pa potem samo "Rumeno, ki te ljubim" pa se mi je zdelo, da je preveč rumenega in potem sem spremenila v zadnji kitici "to barvo diham za oba", a mi ni bilo tako udarno in sem pustila rumeno v kitici in spremenila naslov.
Sedaj mi pade na pamet "Rumeno, ki te diham" oz. "Rumeno, ki me dihaš"
Slovnični napaki sem popravila, za naslov sem v dilemi, kaj se tebi zdi najbolje
Hvala za sugestije , pozdrave Nada
Rumeno! se mi zdi najboljši naslov, saj ga zaključek pesmi potrjuje.
LpL
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!