
V zimskem večeru sedim pred kaminom,
zamaknjen zrem v ogenj, spomine ujet.
Odplavam v otroštvo, k prelepim spominom,
ko je brezskrben, nedolžen bil svet.
Spominjam poletij se vročih in igranja,
dan dolg kot teden se nam je zdel,
v jezero skakanja, šalam smejanja,
vsak kakšno idejo za igranje je imel.
Na bližnjem hribu po skalah plézanja,
mlečne koruze ko smo jo pekli,
v zapuščenih hišah zakladov iskanja,
stezic in poti, ki smo jih pretekli.
Če bi me dobra obiskala kdaj vila,
izpolniti željo dala priložnost,
prosil jo, da me v mladost to vrnila,
spet biti otrok, zagrabil bi možnost.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!