
KAKO DOLGO ŠE
Zopet se vračam razumu brez
ponižnosti krotkosti in potrpežljivosti
kar naj bi se oblikovalo v čustvih srca
ki jih samo človek lahko naj pridobi.
Ta čustva so lahko le od nas samih
prepuščeni smo sebi kako udejaniti
to božjo tvorbo
ki prepušča dušo v nebeško svetlobo.
Biti usklajen z božjim redom
je osebna naloga vseh ljudi
da najdejo čas in voljo za svoje srce
ki si ljubezen in mira želi.
Znati in čutiti sta dva pojma
čustvo zahteva od nas mir in blagost
kajti znanost ne zna spoznati občutek
v njem zaznamo le srčno slabost.
Znanje nudi srcu misel da je vzgojeno
a to je v resnici razrastla oholost
kot urejena čustvena čistost
katere resničnost predstavlja prevzetnost.
Na vzgojo srca pridejo hude stiske
in ga ožemajo s trpečo resnico
ki srce spreminja v voljno upogljivost
v voskasto mehkobo in čutečo klico.
Vojne in nesreče srca obudijo
glad in bolezni za čustva skrbijo
trda je skorja in ovoj naših src
zato se preklestva preko nas valijo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!