Bila je drama ...

Bila je drama. Znal sem jo na pamet,

brez šepetalca znal svoj monolog,

a vedel sem tedaj - jaz nisem Hamlet,

ne ti Ofelija, eh, žalibog.

 

Oba sva živa se nazaj z odrišča

vrnila v mrak zaodrskih kulis

in brez aplavza, drame in brez blišča

mineval dni puščobnih mi je niz.

 

Po mnogih letih, v hladnem januarju,

v bližini žal zagledam te skoz trnje,

kako mirno po sivem trotoarju

se bližaš mi, kakor usoda - v črnem.

 

Takrat se spomnim drame zaprašene,

kot Hamlet odžebram svoj monolog,

a ti, Ofelija, greš mimo mene,

kot utopljenko nosi rečni tok ...

Matej Krevs

Maša GL

Poslano:
28. 12. 2024 ob 22:44

Bila je drama, a s srečnim koncem za vaju.

Zanimiva pesem.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
29. 12. 2024 ob 21:28

Hudo! V smislu +++ :)

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
31. 12. 2024 ob 21:03

Hvala in srečno novo leto

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 04. 2025 ob 15:07

Čestitke k pesmi zime 2024/25 v formi z utemeljitvijo uredništva:

"Bila je drama ..." raziskuje odnos med lirskim in ženskim subjektom. Beseda drama tekom pesmi pridobi dvopomenskost, saj se začne nanašati ne le na njun odnos, temveč tudi na literarno referenco, namreč Shakespearovo dramo Hamlet. S tem ko se lirski subjekt vzporeja s Hamletom, njo pa z Ofelijo, njun odnos povezuje s scenarijem, odrskim nastopom in igro vlog; skratka, kot nekaj z naravnim začetkom in še samoumevnejšim koncem. Bralec je priča literarnemu opisu njunega ponovnega srečanja po več letih, nepričakovanega in obžalovanega, v katerem tudi sedaj, na nostalgično podoben, a hkrati boleče drugačen način odigrata vsak svojo vlogo. On "odžebra svoj monolog", ona pa gre odsotno mimo njega. Pesnik tenkočutno izkoristi nastavke, ki so značilni za pesmi v formi (rime, obrati v besednem redu itd.), saj z njimi nadzira in stopnjuje ritem, kot tudi drama-tičnost svoje pripovedi. Pesmi pa doda nekaj dimenzij tudi s premišljeno izbiro besed in podob; arhaizmi, kot je "žalibog", besedilo morda približujejo jeziku, v katerem je napisan prevod Hamleta, zvestoba literarni referenci pa se kaže tudi v zadnjem verzu, v kateri je zasanjani ali mentalno odsotni ženski subjekt primerjan z Ofelijo, ki jo v drami "kot utopljenko nosi rečni tok". Glede na kontekst pesmi, ki je odnos dveh oseb, pa ob taistem, sklepnem verzu, morda pomislimo tudi na povodnega moža in Urško, ki jo je ravno tako vase sprejel rečni tok (Ljubljanice). (Luka B)

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
26. 04. 2025 ob 13:24

Hvala za obvestilo, lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 26. 12. 2024 ob 10:21
  • Prebrano 1816 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 88.6

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!