Še niti dve ni, jaz že bedim,

navadit se moram kasneje iti spat. 

Pet ur je dovolj, potem le ležim,

včasih se lotim knjigo prebrat.

Moja žena spi dvakrat toliko kot jaz, 

ali to pomeni, da manj živi?

Potiho se oblečem in grem ven čez čas, 

v drug blok k sosedi, ki se tudi zgodaj zbudi. 

Popijeva kavo, novice pregledava malo na spletu, 

Jaz sem že pripravljen, ona skoči v trenirko. 

Med tekom spomine obujava o izletu, 

koga drugič povabit ali zbrisat z radirko. 

eno uro odtečeva in časa je še, 

po tušu masaža se tajska prileže.

Ko se vrnem domov je moja še v klobčku leže, 

ker malo zamujam se mi kar odleže...

Privilegij je to kratkega spanja, 

da v resnici ne eno ampak dve življenji živim. 

Naučil sem se in uporabil vsa znanja, 

uživam eno s sosedo, drugo pa z ženo ko jo zbudim.

Dragon