
kako boš imelo mir na svoji poti
dete
kamorkoli greš
kdo te ljubi toliko
kdo ve kako je
poslušaj
odhajajo vlaki
angel jeze sopiha čez most
sirote
kot psički grizejo
prepir se je vnel zaradi sirote
zaradi časti je obupala težka roka
in okrvavila otroška usta
da bi povrnil
je zavrtel ruleto še enkrat
že dolgo ne slišim
naj se ne vznemirja tvoje srce
kdo ve kako je
katera reka bo zajezila požar
kateri vihar nam bo vero povrnil
v prasketanju listja
v ruševinah
umira se
v obzorja prašno luč
otožno zveni življenje deteta, njegova hoja po robovju obstoja, izgubljeno tavanje oddaljuje upanje, da bo padla kocka na sončno stran, na reset kjer bi lahko povrnili star dobri svet ...
lp, Caki
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!