"Gredo cinik, Peter Pan in umetnik v gostilno.

Cinik naroči dvojni viski, 

ker bi natakar itak predolgo rabil, 

da prinese drugega,

ko bi prvega eksal. 

Umetnik naroči Tom Collinsa, 

ker pozna lastnika 

in ne rabi plačat,

Peter Pan pa kakav

z mrzlim mlekom, 

ker je to njegova najljubša pijača.

Začne razlagat Peter Pan

kako magičen se mu zdi ta svet, 

da se počuti kot,

da je z namenom prišel

na pijačo z njima posedet.

Umetnik pritrdi

pravi da je treba sicer potrpet 

a da vedno nekdo pazi na te

tudi, če si potret.

Pravi cinik njima,

da tako brezveze, 

da so se sploh dobili

če samo dobro vidita

in ne kar se jima vse slabo stori. 

Debata se vname.

Cinik začne stresat neprimerne šale,

Petru Panu popolnoma nič ni jasno, 

umetnik pa nevtralizira situacijo prekrasno. 

Druženje se bliža koncu

Cinik tečnari,

da je sicer vesel

da so se spoznali 

ampak, da bo to tako pozabil.

Umetnik reče da je navdušen, 

da so končno pokramljali. 

Peter Pan pa jima pove,

da ju ima rad

in jima kljub vsemu iskreno zaupa."

No, vsaj tako mi je dedek na pokopališču zgodbo povedal medtem, ko sem na robu groba posedal.

Slepec