
Utrujeni od mnogih besed,
brez pravih dejanj in kriznih stanj,
je naš pogled postal črnogled.
Obrníli smo hrbet našemu Bogu,
brez perspektive, vsakršnih sanj,
zdaj se vrtimo v začaranem krogu.
Mogočni Zahod postal je ranljiv,
iz dneva v dan sam vase se ruši,
dolgoletni ugled je zanj zdaj minljiv.
Za mnoge še vedno privlačen je raj
in sanjajo tiho o našem življenju,
ki kmalu ne bo ga, kot bil je nekdaj.
Brezbrižno zavrgel je, kar je prejel,
korenine njegove počasi slabijo
in kriza globoka že pušča vrzel.
Žal, moramo pritrditi pesimističnemu tonu v tej pesmi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!