
Tvoja podoba je ujeta v besede,
ki jih šepeta noč.
Pišem, da bi me našel tam,
kjer me ni – v vsakem zvenu misli,
ki te kličejo, a te ne dosežejo.
Med prsti se pesem razgrinja
kot sneg, ki poljubi tla in izgine.
A ostaja – tudi v beli tišini,
v slehernem trenutku,
ki ga osvetli tvoj nasmeh.
Z vsakim verzom te znova narišem,
vsako črko ovijem v hrepenenje.
Kako povedati tisto,
kar presega glasove in zvenenje?
Ljubezen je nevidna, a povsod,
kot lunin prah na tvojem licu.
Zapisujem, ker tvoje oči
odsevajo srebrne sledi zvezd,
ki jih razkazuje zima na nebu.
Ta pesem ni samo darilo,
je most med tem, kar čutim,
in tem, kar si –
in vse, kar si želim,
je, da slišiš ta šepet,
začutiš, da išče prav tebe.
Čudovita pesem, Alenka
... in hrepenenje je tako lepa slov. beseda, ki te obenem poboža in tudi malo popraska, da čutiš ...
... da si živ!
Lp, Marija
Rada imam ljubezenske pesmi in ta je čudovita!
Marija, Ronja, Nada, hvala vsem trem za lepe komentarje.
LP, mcv
ti si tisti, ki te išče ta pesem, med prsti se razgrinja kot sneg, a kljub temu ostaja,
lepa pesem
lovrenka
Čestitke k pesmi ljubezni tudi z moje strani,
lp, Ana
Ko zašepeče jutro, zašepeče dan. Ko zašepeče večer, zašepeče noč. Ko zašepeče "ti", ti zašepeče življenje. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Ana in Milan, hvala vama, me zelo veseli, da vama je všeč.
Naj živi ljubezen!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!