Brez svojega obraza
Prebujaš se v temi zgodnjega svita
iz nočne more
zadušljiva tišina
premleva
naprej in nazaj
zgodbe
ki so se naselile v tvoji glavi
že davno pozabljene
pa se vendar treseš od strahu
ves se splazim vate
z objemom iz tebe stisnem strah
počasi se z mano zliješ
na koncu izgineš
si nadeneš moj obraz
greš med ljudi
in nihče te ne prepozna
Preobrat z menjavo nočnega in dnevnega obraza, čestitke k psihološki pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 19. 12. 2024 ob 17:41
- Prebrano 280 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104.76