
Pitam se, kažeš
zašto su senke tako dugo
oko našeg vrata
Misao moja ti opetuje da naše su
note nerazdvojive, da isti nam je
vetar u kosama
Ne boj se, to je samo bezlična noć
naša lica utisnula
u dve polovice meseca
Ne zdvajaj – strah nema
ni boje, ni oblike
Igra je jednostavna, mi smo jedno
od dve polovice
Pruži mi ruku
Zajedno možemo isploviti
iz svake noći i valcer ostaviti
za nove prilike
Potom slušati pesnike
čije su nas recitacije dozivale
iz nepročitanih knjiga
i odvezivale senke
oko našeg vrata
Hrepeneča dvojina, vendar dvojina s senco prevzame čisto drugo dimenzijo. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Najlepša hvala za podčrtanko � sem zelo vesela �
Vsem ostalim, ki ste komentirali mojo pesem se prisrčno zahvaljujem ❤️�
Lp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ernestina Suljić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!