JUTRANJA
Zavita v plašč,
se vsake toliko razpre
v prosojne tančine.
Počasi,
(kot otrok,
ki poteguje s čopičem po risalnem listu),
brez namena,
da bi nekaj nastalo.
Ostanki nedorečenosti.
Ščeget dvoumnosti.
Polzenje v izmikajoče,
v igrivost.
Žal ti je,
ko se stopi ...
sonce prinese sence
in prah postane viden.
Zelo mi je všeč.
ki poteguje s čopičem po risalnem listi),
tu imaš majhnega škratka. LP
Tisti, ki pravijo, da ni škratov, se hudo motijo pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 18. 12. 2024 ob 11:41
- Prebrano 181 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 59.64