Abraham je bil silno hud,

ko je videl,

kao grešniki hodijo čez puščavo.

V grmovju je ugledal prestrašenega dečka,

ki je v rokah držal lok in nekaj puščic.

Glasovi, ki si prihajali nasproti,

so bili glasovi prizanašanja.

Lakota je stiskala deželo, 

ta pa je tonila v strahu in paniki.

Svojih hčera ni dal,

njegov peti dan je bil njegovo življenje.

Usmrtil je svoje prepričanje

in ljudstvu pokazal znamenja na nebu.

Poskušal je biti čarodej,

poskušal je pregnati hudibne mušice.

Videl je jutro,

speče v o ognju,

videl je grešnike na poti do ognjeje glave.

Na Svoji Poti