NJENA SLED
Sedim v avtu na stranpoti. Moj kotek, kjet se lahko pogovarjam sama s sabo. V globini pod mano se daleč v noč razteza panorama moje lepe doline. Opazujem na stotine luči, ki dajejo mestu obliko. Okrog je v vzpetine zaritih veliko osvetljenih vasic. V dalji temino razbiva svetloba Tržaškega zaliva.
Poleg avta se mladi bor upogiba, skorajda se lomi. Močna burja se zaganja v bok avta. Prijetno me pozibava, postajam dremava ob njenem rjovenju. Po slemenu gore strže sneg in ga vsipa po dolini. Pometa ga po cestah in preganja po ozkih ulicah. Nenasitno ob grozečem tuljenju trže strehe in lomi polkna. S požvižgavanjem skozi gozdove in parke pušča za sabo sled uničenja.
Nocoj ni zvezd, nebo je črno, mokro in glasno. Na avtu je vse polno šopkov in iglic. Sleherna zmrznjena kaplja diši po borovi smoli.
Tudi jaz imam nekaj priljubljenih kotičkov, kjer lahko samo SEM.
Čestitke!
Kako lep prizor. In še diši po tisti najboljši smolnati naravni senčki, ko si na morju.
Bor v burji, Tržaški zaliv in misli na prosto. Popolni odmor.
Odlično se bere, kljub začetni gostoti zaimkov. Premišljujem pa, ali je dovolj, da pa se le naslov na nek način resnično "dotika" pesniškega subjekta, vse ostalo pa nosi le pridih neposrednega opazovanja/pripovedovanja ....? Vsaj kanček smole/sreče :) bi morda moral kaniti v globino ...
Milan Ž. - Jošt Š.
To je verjetno Majdin zadnji zapis, par dni nazaj sem na spletu odkril osmrtnico z njenim imenom z dne 20. 12. 2024, ki je napovedovala pogreb 24. 12. v Ajdovščini.
Počivaj v miru, Majda.
Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 16. 12. 2024 ob 07:35
- Prebrano 468 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 206.86