
Kri
Razmesarjena telesa
Gon po ubijanju
Ugašajoče oči
kot sla kot nagon
kot oblika najgloblje potešitve
Kakšno zver nosiš človek
kakšna pošast si bil človek
Skaza grlosek se ne vzgaja
koljač se tak rodi
Ko brizgnejo prvi curki
ko v rokah omahne prva žrtev
se zver budi
zver ki je ni moč ustaviti
zver ki hoče vsak dan več krvi
več groze v očeh žrtev
več brutalnosti
brutalnosti ki brutalno presegajo
samo sebe
Zver pa kot bi sesala duše vase
goltala toplo življenje razlito po tleh
Kaj si človek
Homo sapiens sapiens
kaj si človeško bitje v resnici
Velika skrivnost.
Zaradi svobodne volje ima možnost izbire.
Je angelski ali demonski.
Kot piše tolminka.
Kot pišeš v tej pesmi.
Skrivnost, trikratna brutalnost, retorično vprašanje, kdo smo.
Odličen zapis večnega vprašanja.
Vsak izbere sam. Ali pač?
Tudi mene je zazeblo ...
morda v začetku: gon po umiranju - je mišljen nagon po preživetju ali sla po ubijanju?
Lp, Ana
Ana, sla po ubijanju, a izražena skozi umiranje. Gon po povzročanju umiranja, biti zraven ob umiranju. To sem mislil.
Aha, potem bi bilo morda lahko: gon po povzročanju umiranja?
Lp, Ana
eh, ne zveni niti tekoče niti okusno. tako sem širše opisal zvezo gon po umiranju.
poleg tega pa bralcu ta kratka definicija odpira možnost stika z njegovim gonom. ki je lahko plen ali plenilec.
naj ostane tako.
hvala za debato
Gon po umiranju mogoče ni najboljši izraz za to, kar pišeš, morda bi bilo vseeno boljše gon po ubijanju?
Lp, Ana
Čestitke k pesmi, ki se ukvarja z zlom,
lp, Ana
Poezija ki sega v globine in se kot vulkan dviga nad civilizacijo. Zagotovo bruha resnico.
Mi je všeč, ampak to veš
lp
objem
Ljubi
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!