KO KRIČIM BREZ GLASU

Kot dvoumna oseba,

ničvreden in brez pomena,

utrujen od bremena let,

vidim le obrise spominov ...

Norim od sivine in monotonosti vsakdana,

hvala Bogu, pamet mi še služi.

Preteklost počasi bledi in vene,

v mislih ponavljam celo življenje ...

V zraku slikam sanjsko lepoto,

ki name sveti še danes.

Podarjena so mi leta izkušenj in ljubezni,

stkana iz različnih občutkov sreče in žalosti.

Tihi navdih vre v meni,

a nisem prepričan, če si to želim.

Mislim, da se je vse zgodilo po naključju,

z instinktom čutenja, ki ga imajo redki.

Vstopam v neznano dimenzijo

s senco zemeljske svetlobe,

ko kričim brez glasu v pesem.

Žiga Lev

damjana

Poslano:
13. 12. 2024 ob 17:21

še vedno slikaš lepoto

zato zažvižgaj

zakriči v nebo

glasno ...

Zastavica

Milena

Poslano:
13. 12. 2024 ob 17:22

Pesem ti bo nudila vse. Pozabil boš sence preteklosti in stopil boš na cesto obsijano s soncem. Izkušnja bo čudovita.

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
13. 12. 2024 ob 17:24

"Mislim, da se je vse zgodilo po naključju

z instinktom čutenja, ki ga imajo redki

in vstopam v neznano dimenzijo

s senco zemeljske svetlobe,

ko kričim brez glasu v pesem"

Uvijek ćemo tražiti sebe. Ovaj Tvoj poetičan put, s punom snagom u zadnjim stihovima zorno govori o tome. Prelijepo napisano.

Pozdrav,

mp

Zastavica

tuskulum

Poslano:
14. 12. 2024 ob 07:46

Krasna - dodana!


Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
14. 12. 2024 ob 21:48

Damjana, Milena in tuskulum zahvaljujem se vam za kontarje.

Lep pozdrav!

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
14. 12. 2024 ob 21:52

Mirko, moram priznati da mi mnogo znači tvoj komentar, jer znam, da si veliki majstor i stvaraoc predivnih riječi.

Lijep pozdrav!                   Ramiz

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
15. 12. 2024 ob 10:54

Hvala lijepa, Ramize.

Lp

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 12. 2024 ob 09:11

Tudi mene se je pesem dotaknila, dodala bi le nekaj vejic in v slovenščini je tripičje nestično (pred njim je presledek):

Kot dvoumna oseba,

ničvreden in brez pomena,

utrujen od bremena let,

vidim le obrise spominov ...

Norim od sivine in monotonosti vsakdana,

hvala Bogu, pamet mi še služi.

Preteklost počasi bledi in vene,

v mislih ponavljam celo življenje ...

V zraku slikam sanjsko lepoto,

ki mi še danes sije kot nekoč. (ki name sveti še danes)

Podarjena so mi leta izkušenj in ljubezni,

stkana iz različnih občutkov sreče in žalosti.

Tihi navdih vre v meni,

a nisem prepričan, če si to želim.

Mislim, da se je vse zgodilo po naključju,

z instinktom čutenja, ki ga imajo redki.

in v Vstopam v neznano dimenzijo

s senco zemeljske svetlobe,

ko kričim brez glasu v pesem.



Lp, Ana

Zastavica

Žiga Lev

Poslano:
19. 12. 2024 ob 10:46

Hvala, Ana za predloge. Popravljeno.

Lp, Ramiz

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 12. 2024 ob 10:57

Čestitke k pesmi - inventuri življenja,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Žiga Lev
Napisal/a: Žiga Lev

Pesmi

  • 13. 12. 2024 ob 16:39
  • Prebrano 411 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 31

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!